Njegova življenjska zgodba nas pritegne in prevzame tudi zaradi njegovega nenavadnega kariernega preskoka. Iz uspešne profesure na Medicinski fakulteti na Univerzi v Ljubljani namreč presedla v podjetniško sfero in skupaj z bratom ustanovi podjetje Seaway. Japec Jakopin ta profesionalni preobrat ne vidi kot nekaj posebnega, saj naj bi med poklicno potjo, ki mu jo je narekoval študijski profil, in hobijem, tudi zaradi političnih pritiskov takratne oblasti, izbral hobi.
Seaway je neodvisna razvojna hiša, ki je uspela prodreti na svetovni trg, ker je znala izkoristiti prednosti, ki jih ponuja »slovenstvo«. Zaradi svoje majhnosti, pravi Jakopin, Slovenci nimamo močne nacionalne kulture, na ta način tudi lažje sprejemamo in razumemo druge kulture in druge jezike. Prav to podjetju Seaway omogoča boljše razumevanje trgov. »Seveda je eden glavnih dejavnikov za uspeh, da delaš to, kar imaš rad in v čemer si dober«, poudarja.
Kot vsaka podjetniška pot, tudi njegova ni bila brez ovir. V začetku je imel težave, ker so ga identificirali kot Jugoslovana, vendar so si tujci kmalu premislili, ko so uzrli kakovost, ki jo je Seaway ponujal. Kvalificiral jih je produkt. V nadaljevanju pa Japec Jakopin prizna, da so težave v resnici vedno prisotne predvsem zato, ker si v življenju sami postavljamo cilje in neprestano sprejemamo nove izzive. In prav izzivi po vedno bolj zahtevnih tehnologijah izdelkov Japca Jakopina vlečejo naprej. »Kot bi otroku dajali vedno bolj zahtevno igračo«, se poheca.
Čeprav je Japec eden premožnejših Slovencev, zanj denar pri poslih ni bilo nikoli vodilo. Pomembna je ljubezen do stvari, ki jih delaš, to pa vedno pripelje do rezultatov in posledično do denarja. Denar zanj ni vrednota, vendar pravi, da govoriti o denarju, kot o nečem, kar ne potrebujemo, je neresnica.
Japec Jakopin je delal veliko v tujini. Pred kratkim pa je proizvodno halo odprl v Tržiču. Izbira lokacije, je bila premišljena poteza, saj Tržič predstavlja slovenski izhod na morje, poleg tega so tam tudi infrastruktura in pogoji za delo boljši. Kljub zavisti, za katero pravi, da je lastnost majhnih narodov, je prejemnik številnih slovenskih podjetniških prestižnih nagrad. O nagradah, ki jih je prejel pa pravi, da mu niso ne pretirano pomagale in ne pretirano škodile, saj je svoje največje uspehe vedno najbolje ocenil sam.
Seaway je podjetje, ki zaposluje veliko tujega kadra. Japec je mnenja, da je sedaj to lažje, saj je postala v zadnjih letih Slovenija bolj prepoznavna in dobiti dober kader iz tujine ni več težko. Seveda svoje delavce na Seaway-ju plačujejo prav toliko, kot bi jih plačali drugje. Pritegnejo jih pa tudi z »dragimi igračami« in delovanjem v razvoju, kjer je delo zelo zanimivo. Ker Jakopin ne verjame samo v trdo delo zahteva od svojega kadra predvsem znanje, izkušnje, talent, ljubezen do dela in dovzetnost do tujih kultur.
Mladim, ki bi se želeli ukvarjati s podjetništvom svetuje, da bolje kot delati s fizično močjo, je treba delati z glavo, z razumom. Kdor dela z glavo, vidi svet drugače. Seveda pa je predvsem pomembno, da imaš rad to, kar delaš, da si pošten do samega sebe in da vzpostaviš ravnovesje med osebnim in poklicnim življenjem, nekaj sreče pa prav tako nikoli ne škodi.
V svoje profesionalno življenje Japec vsekakor vključuje tudi osebno življenje, saj podjetje Seaway vodita z bratom Jernejem, pred nekaj leti pa je vanj kot glavni investitor vstopila tudi skupina KD. Sodelovanje z bratom ocenjuje kot zelo pozitivno, saj pokrivata v podjetju različne segmente, veliko komunikacije pa poteka intuitivno.
Tudi vstop podjetja KD Group ocenjuje kot pozitivno. Pogajanja so trajala slabo leto in niso bila pretirano boleča, od vstopa pa sta brata Jakopin s partnerstvom zadovoljna. Seveda dobivata, zaradi uspešnosti podjetja tudi veliko ponudb za odkup, vendar se za to nista še odločila, saj uživata v svojem delu in si ne predstavljata, da bi delala za koga drugega.
In če na koncu strnemo njegovo filozofijo v nekaj nasvetov za mlade podjetnike. Na svoje delo ne smemo gledati kot na biznis, ampak hobi. Delati je treba z glavo, biti je treba premočrten v svoji življenjski filozofiji in seveda upati še na kanček sreče.
Tina Čok