O Janezu Škrabcu je bilo zapisano, da je podjetnik, ki uspešno posluje z Rusijo, prodaja hiše petičnim Angležem, v Makedoniji gradi elektrarne, se zgleduje po nekdanjem Smeltu, ne verjame v gospodarske reforme in enotno davčno stopnjo ter se rad obdaja z lepimi predmeti. To je zgodba uspešnega managerja, direktorja podjetja Riko d.o.o., ki pa kljub materializmu življenja, prisega na humanizem.


Med njegove glavne podjetniške uspehe štejemo prenovo hotela Budimpešta ter izgradnjo distribucijskega centra Ikea v Rusiji. Oba projekta spadata tudi med največje tovrstne slovenske projekte v Rusiji.  
Ampak pojdimo od začetka. Podjetniška pot g. Škrabca se je pričela veliko prej in v veliko drugačnem slogu. Kariero je začel kot mlad študent v Moskvi leta 1988, ko je delal kot šofer poslovnežev pri predstavništvu jugoslovanskih podjetij. Takrat je spletel tudi pomembne vezi s tedanjimi največjimi ruskimi poslovneži. Za podjetništvo se je navdušil nekaj let prej, ko je odpotoval na prakso v ZDA. Med dvomesečnem popotovanju po ZDA je obiskoval tudi številne knjigarne, kjer so njegovo pozornost pritegnile predvsem knjige o podjetništvu.

Stečaj očetovega podjetja Riko, ki je tedaj proizvajal stroje predvsem za ruski trg, je prelomnica na njegovi podjetniški poti. Po stečaju ga je Janez Škrabec prevzel in preoblikoval v podjetje kot ga poznamo danes in prav na podlagi te pozitivne izkušnje, je g. Škrabec mnenja, da je kriza vedno priložnost za tiste, ki se lotevajo podjetništva na novo, saj nimajo hipoteke, ki bi jo nosili za sabo.

Za razliko od večine uspešnih slovenskih podjetnikov je Janez Škrabec ob odločitvi, da bo postal podjetnik, izbral trg, na katerem bo tržil in ne produkt. Kot sam pravi, si je trg izbral na podlagi barv, ki so na zemljevidu označevale posamezne jezikovne skupine. Ko se je nekoč zazrl v zemljevid, je ugotovil, da je večina sveta pobarvana v zeleno barvo, ki je označevala slovanske jezike in prav tu se je začelo njegovo veliko zanimanje za Rusijo.


Med pomembne lastnosti, ki jih mora imeti uspešen podjetnik, na prvo mesto Janez Škrabec postavi dobro vodenje tima, pri čemer je pa pomembno, da kljub uspehom ostajaš vedno z nogami na tleh. Drznost in vztrajnost sta po njegovem mnenju prav tako lastnosti, ki pripomoreta k uspehu.
Močno poudarja tudi navezanost na tradicijo. Njegova ljubezen do družboslovja, do tradicije in družinskih vezi je namreč vplivala, da je Janez Škrabec obnovil Škrabčevo domačijo in na ta način pokazal, kako močno ceni slovensko kulturo.
Tudi v podjetništvu je tradicija zanj zelo pomembna pravi, saj ustvarja zgodbe, ki jih nosimo v svet in s pomočjo katerih lahko argumentiramo svojo prednost, kvaliteto. Za podjetje Riko d.o.o. je to zagotovo ribniška tradicija suhe robe. Kot primere svetovnih znamk, ki izkoriščajo prednost tradicije pa je Škrabec omenil tudi podjetje Silvano Lattanci, ki izdeluje visoko kakovostne čevlje in urarsko podjetje Breguet.

Kot pomembno komponento uspeha g. Škrabec poudarja tudi znanje. Formalno znanje je sicer nujno potrebno, vendar je po njegovem mnenju le ena od prednosti, imeti odprto okno v svet. Drugačno, neformalno znanje ima prav tako velik vpliv na oblikovanje osebnosti. Tako sta po njegovem mnenju letalski družbi Ryanair in easyJet naredili veliko več za spoznavanje Evrope in evropskih vrednot, kot bi jih lahko kateri koli šolski sistem. In vendar poudarja, da je znanje včasih za podjetnika lahko tudi omejujoče, saj lahko preveliko poznavanje primerov iz podjetništva in s tem tudi nevarnosti, ki se v tem poslu skrivajo, človeka odvrne, da bi se podjetništva sploh lotil.  


O denarju pravi Škrabec naslednje: »Predvsem je pomembna pot in ne cilj. Cilj se neprestano odmika. Če poznaš pot in imaš svoje delo rad, se ne boš spraševal o denarju, a bo denar vseeno prišel.«
Pri vstopanju na tuje trge svetuje, da se izkoristi vse, kar se izkoristiti da : znance, gospodarsko zbornico, ambasado, druga podjetja,… Dobro je seveda tudi poznati posebnosti dežele in ljudi, s katerimi se posluje, še bolj pomembno pa je ohraniti empatijo, človečnost in predvsem tolerantnost do ljudi, s katerimi se srečujemo (delamo).

Med pomembnejšimi naložbami, ki so zaznamovale Škrabčevo kariero, so tudi naložbe v kulturo. Je pomemben donator številnih kulturnih in drugih organizacij, kulturnih prireditev in festivalov. O vlaganju v kulturo pravi, da vložek ni miloščina, ampak naložba, ki pozitivno vpliva na posel, obenem pa uveljavlja narodnostno odličnost, torej slovenstvo. Kultura nas dela drugačne in edinstvene.

Janez Škrabec v prostem času prisega na šport kot najbolj učinkovito zdravilo za stres. O zaskrbljenosti kot neizogibni spremljevalki uspešnosti, pa pravi naslednje: »Samo zaskrbljeni ljudje so uspešni ljudje; ker pa so zaskrbljeni nimajo občutka o svojem uspehu, a vendar jih prav zaskrbljenost dela uspešne.«
Prisega tudi na drznosti v včasih prenagljenost v podjetništvu in se pri tem poskuša držati naslednje maksime »'Po vseh zakonih fizike čmrlj ne bi smel leteli, ampak na srečo on tega ne ve!«

Mnenja :

// vabimo

Trenutno ni aktualnega dogodka!

kontakt

LUI - Ljubljanski Univerzitetni Inkubator
Vojkova ulica 63
SI-1000 Ljubljana
tel: 01/620 34 80
e-mail: info@lui.si

partnerji

spremljajte nas

• LUI na Facebooku
• Vimeo