Blog
Pogled iz drugega zornega kotaAlbert Szent-Gyorgy, ki je odkril vitamin C, je genija opredelil kot osebo, ki vidi tisto, kar vidijo vsi, a hkrati ob tem pomisli tisto, na kar ni pomislil še nihče. Tako naj bi se tudi vsak posameznik trudil pogledati problem ali izziv iz drugega zornega kota, saj le tak pristop lahko privede do revolucionarnih odkritij, saj pridobimo nov vpogled.
Seštejte naslednja števila: 295, 298, 297, 292. Če se boste izračuna lotili po »ustaljenem« načinu, se boste verjetno kar nekaj minut trudili s seštevanjem. Morda pa ste opazili, da je 295 = 300 – 5, 298 = 300 – 2 itd. Če vse skupaj preuredimo, je račun enak 1200 – 18 = 1182. Zgolj drugačen pristop in izračun je veliko preprostejši.
Čeprav se mogoče sliši enostavno, je pravzaprav zelo težko začeti gledati na stvari iz drugega zornega kota, saj smo ljudje nagnjeni k temu, da nekako težimo k ustaljenim in že preverjenim načinom. Nekateri zato svetujejo, da naj se k drugačnemu razmišljanju zato spodbudimo preko igranja različnih vlog. Tako se lahko poistovetimo s kupcem, dobaviteljem, igralcem, znanstvenikom, nasprotnim spolom ali kakšno slavno osebnostjo ipd.
O drugačnem pristopu k reševanju problema zelo nazorno pripoveduje primer proizvajalca avtomobilov Ford, ki je želel povečati svoj tržni delež v Evropi. Predstavniki Ford-a so k problemu pristopili z lastnega vidika proizvajalca in se vprašali, kako narediti avtomobile privlačnejše evropskim kupcem. Najeti zunanji strokovnjak Edward de Bono pa je z drugačnim pogledom želel ugotoviti, kako bil lahko Ford svojim kupcem lahko ponudil večje doživetje in zadovoljstvo pri vožnji z njihovimi avtomobili. Njegova ideja je predvidevala zakup več parkirnih mest in voznih parkov, ki bi bili namenjeni le voznikom Fordovih avtomobilov. Ideja je bila vsekakor preveč radikalna za podjetje Ford, ki se tudi ni želelo ukvarjati z upravljanjem voznih parkov. Pa vendar je pomenila zasuk v razmišljanju proizvajalcev avtomobilov pri iskanju novih kupcev.
Največji svetovni inovatorji niso upoštevali tradicionalnih oziroma običajnih pristopov k reševanju problemov in iskanju novih idej. Zavzeli so povsem drugačen vidik in pravzaprav sprožili revolucijo in spremenili družbo. Picasso je spremenil način slikanja, Einstein je v fiziko vpeljal nova pravila, Darwin je iz povsem drugega zornega kota razložil evolucijo. Vsak izmed njih je na svet gledal drugače, edinstveno. Podobno je dandanes Jeff Bezos razumel prodajo knjig in ustvaril Amazon.com, Stelios je spremenil letalsko industrijo, ko je ustanovil letalsko družbo Easyjet, IKEA je oblikovala nov pristop h kupovanju pohištva.
Če torej k problemom pristopimo na drugačen način in z drugega vidika, potem nas to lahko privede do nepričakovanih inovativnih rešitev.
Valentina Nahtigal
Podjetni raziskovalci 
